CSD Šmarje pri Jelšah

Domov arrow Arhiv novic arrow 21.11.2013 - Spremembe socialne zakonodaje
21.11.2013 - Spremembe socialne zakonodaje Natisni E-mail

Državni zbor je dne 21. 11. 2013, sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih. To je prvi od pomembnih korakov spreminjanja socialne zakonodaje. Naslednji korak bo šel v smeri poenostavitve postopkov. Večina od sprememb bo začela  veljati že s 1. januarjem 2014, nekatere – predvsem zaradi potrebe po prilagoditvi informacijskega sistema – pa s 1. 9. 2014.

Ključne spremembe:

SPLOŠNE  – kar zadevajo upoštevanje prihodkov in premoženja

Upošteval se bo bolj realni materialni položaj vlagatelja kot doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto

Po novem se bo pri ugotavljanju dohodka pri pravici do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca upoštevalo bistveno več sprememb kot po še veljavni zakonodaji. Tako se ne bodo več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih več ne prejema, oziroma če je eno vrsto periodičnega dohodka (npr. plačo) zamenjala z nadomestilo za brezposelnost, se ji bo upošteval nov periodični dohodek in ne tisti, ki ga več ne prejema.

V dohodek družine se po novem ne bo več všteval celotni otroški dodatek. V dohodek družine se bo štel otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino (po ZSDP se povečuje iz 10% na 30%), brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec (20%) in dodatno znižan še za 20% otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, t.j. 22,80 evrov. Znižanje za 20% pomeni neupoštevanje tistega dela otroškega dodatka, ki ima univerzalno oziroma razvojno funkcijo otroškega dodatka. Ocenjujemo, da bodo te spremembe, poleg izboljšanja položaja velikih družin pri denarni socialni pomoči, vplivala tudi na uvrstitev družine v dohodkovni razred pri subvenciji vrtca in državni štipendiji.

Ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela  

Med premoženje, ki se ne upošteva bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno  izključno nakupu ali gradnji


PO POSAMEZNIH PRAVICAH

Otroški dodatek

Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se mora temu ustrezno znižati otroški dodatek za dijake, pri čemer pa bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu.

Denarna socialna pomoč

Širimo krog upravičencev do denarne socialne pomoči, s tem, da zvišujemo znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči.

  • Kot premoženje se ne upoštevajo prihranki: za samsko osebo v višini treh minimalnih dohodkov (trenutno 795,66 EUR, sedaj 500 EUR)
  • za družino v višini treh minimalnih dohodkov družine, vendar največ 2.500 EUR (sedaj 1.500)

Zvišujemo dodatek na otroka v enostarševski družini iz 10% na 20% osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. trenutno 53,04 evrov na otroka (v kolikor ima vlagatelj dva otroka z omenjenim statusom, njegovi družini pripada povečanje za 40 % oziroma 106,08 evrov)

Zvišujemo denarno socialno pomoč za odrasle osebe, ki živijo z (zunaj)zakonskim partnerjem brez otrok (tem se je socialni položaj po uvedbi nove socialne zakonodaje namreč najbolj poslabšal), in sicer iz 132 na 159 evrov. 

Ugodnejši
  bo način upoštevanja VSEH priložnostnih dohodkov, tj. ne samo dohodkov iz naslova študentskega dela.

Zaradi novega Zakona o štipendiranju, tj. zaradi ponovne upravičenosti do polovičnega zneska državne štipendije za mladoletne dijake, in črtanje dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake), ponderje oziroma minimalne dohodke za otroke izenačujemo oz. ne razlikujemo več med otroci, ki so dijaki (so do sedaj imeli višji ponder), in otroci, ki to niso.

Več prostega preudarka dajemo centrom pri upoštevanju nepremičnine, v kateri posameznik ne živi in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.(npr. nasilje v družini,..)

Kar zadeva dedovanje – vračati ni potrebno denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev; če jo je prejela za več kot 12 mesecev pa se dedovanje omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

Varstveni dodatek

Največje zmanjšanje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ugotavljamo prav pri prejemnikih varstvenega dodatka; zato tudi na tem področju širimo splošne pogoje za upravičenost do te pravice:

Kot premoženje se po novem za pridobitev varstvenega dodatka ne bo upoštevalo premoženje oziroma denarna sredstva  samske osebe v višini do 2500 evrov (trenutno: 795,66 evrov) oziroma družine do 3500 evrov (trenutno dve odrasli osebi: 1.194 evrov).

Upokojencem pod 63 let ženske/65 let moški omogočamo dostop do invalidskih komisij ZPIZ za pridobitev mnenja o nezmožnosti za delo (če imajo status invalida I. kategorije ali so invalidsko upokojene, mnenja ne potrebujejo, ampak se štejejo, kot trajno nezmožne za delo že na podlagi zakona);

Ker se je  veliko posameznikov odločilo za odpoved tej pravici zaradi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zvezi s tem predlagamo, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek  lahko omeji samo do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči.

Odpravljamo diskriminacijo med upravičenci do varstvenega dodatka (skupaj dohodek 458,83 evrov, ki je tudi meja za upravičenost do VD) in osebami, ki so npr. upokojene in prejemajo pokojnino v enaki višini in do varstvenega dodatka niso upravičene (ker s pokojnino presegajo mejo za VD), saj so ravno te osebe, glede na veljavne določbe ZSVarPre, lahko bile upravičene do izredne denarne socialne pomoči tudi npr. za popravilo strehe, ogrevanje, plačilo položnic, medtem ko so bili lahko upravičenci do varstvenega dodatka z enakimi dohodki kot omenjene upokojene osebe, upravičeni do izredne denarne socialne pomoči samo za plačilo stroškov zaradi naravne nesreče, poplav, in podobno.

Pri plačilih socialno varstvenih storitev in družinskem pomočniku

naj bi se po novem upošteval dohodek samo zadnjih treh mesecev (ne več celega leta). Do sedaj so se tudi pri teh dveh pravicah upoštevali dohodki iz preteklega leta, kar ni odražalo trenutnega materialnega položaja upravičenca.

Štipendije

Ponovno uvajamo štipendije za dijake pred 18. letom (kar je prinesel že ZŠtip),  posebne višine otroškega dodatka za dijake tako ne bo več.

Sofinanciranje šolske in dijaške prehrane

Ohranjamo sedanji sistem sofinanciranja šolske in dijaške prehrane (v preteklem šolskem letu je bilo 165.000 prejemnikov subvencij) pri čemer centri ne bodo izdajali več odločb saj bodo upravičenost do subvencije malice in kosila šole ugotavljale glede na podatek iz odločbe o otroškem dodatku – kar predstavlja pomembno administrativno razbremenitev.  

Poudariti je treba, da bi sedanji sistem šolske prehrane prenehal veljati konec leta 2014, s tem zakonom pa se uzakonja tak način subvencioniranja tudi po tem obdobju.

Subvencije vrtca

Prav tako manj administriranja tako za centre kot tudi za starše predstavlja novost, da se bo tudi o pravici do subvencije vrtca, tako kot pri drugih transferjih, po novem odločalo za eno leto in ne za koledarsko leto kot doslej.

MED SOCIALNO VARSTVENE PREJEMKE oz. kot posebni obliki izredne denarne socialne pomoči, O KATERIH BO PO NOVEM ODLOČAL CSD PREHAJATA TUDI  dosedanji pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer pravici do pogrebnine in posmrtnine. To ne bosta več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali na dohodkovni položaj posameznika:

enkratna izredna denarna socialna pomoč zaradi smrti družinskega člana kot ena pomoč za vso družino v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 265,22 )

Meja za upravičenost do enkratne izredne denarne socialne pomoči zaradi smrti družinskega člana (če oseba ni upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) za samsko osebo trenutno znaša 458,83 evrov, za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 evrov, za dve odrasli osebi z enim otrokom pa 803,61 evrov.

- izredna denarna socialna pomoč, kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 530,44 evrov).

Do te pravice bodo upravičeni družinski člani umrlega oziroma tisti, ki je poskrbel za pogreb, če je prejemnik DSP ali varstvenega dodatka; sicer pa v primeru, če  njegov dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine ni presegal višine 606 evrov za samsko osebo oziroma 909 evrov za družino.

Ta  dva  prejemka pdf vloga ne bosta podvržena omejitvi pri  dedovanju!

Vir: MDDSZ 

 

Anketa

Vaše mnenje o naši spletni strani?
 

Števec

Obiskovalcev: 1493828